Sicer to niso začetki...ker papirnata zgodba traja že nekaj let. In ko sva končno dobila v roke gradbeno dovoljenje, sva bila tako vesela, kot, da bi hiška že stala...Ne bom pisala o naši papirni vojni z geoplinom, občino,...ker je zadeva prenaporna in pretekla. Važno je to, da smo zadevo speljali do te mere, da imamo na parcelci ene rdeče količke.

V prvi fazi je moral Emin deda mal parcelo pospravit, podret drevesa (to smo bili žalostni, ker je morala pasti naša lipa, pod katero so bili pokopani vsi moji in od sestre zajčki, ptički, piščančki, mucke in še kaj bi se našlo...v glavnem malo svetišče pod lipo...hudo je tudi to, da ni niti ene spominske fotografije na njo...ampak bomo posadili "verisoon" nova drevesa) in jo mal zravnat, da je lahko geodet potem naredil parcelacijo in zakoličbo NAŠE BODOČE MALE HIŠKE.
Na zgornji sliki lahko pozorno blogersko oko najde že mesto kjer bo stala kopalnica. Na spodnji pa majhne rdeče količke :-)

Upam, da se bodo gradbena dela izvajala vsaj z malo večjo hitrostjo, kot pa večletno pridobivanje vseh ustreznih dokumentov.
No pa zavihajmo rokave in začnimo!Ajde najprej bagri!
tina